Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SREŠ Marija Foto: arhiv
Galerija slik
SREŠMarija
misijonarka
pisateljica

Rojena: 
18. avgust 1943, Bratonci
Umrla:  ,


Občina: 
Beltinci

Maturirala je na gimnaziji v Murski Soboti in leta 1965 v Mariboru končala Višjo ekonomsko šolo. Leta 1971 je kot misijonarka odšla v indijsko zvezno državo Gudžarat, kjer si je želela sodelovati s podeželskimi ženskami. Zato se je najprej lotila učenja jezika. Leta 1976 je kot ena redkih tujih žensk diplomirala iz gudžaratskega jezika in književnosti v Ahmedabadu. Skoraj štiri desetletja je delala s staroselkami plemena Dungri Garasiya Bhil na odročnem področju Sabarkantha v severnem Gudžaratu, dokler ji indijska vlada leta 2008 ni odvzela vizuma za delovanje med staroselkami. Kljub temu je s pomočjo prijateljev vse do danes ostala v stiku s tem plemenom, saj ji gre za njihovo gospodarsko samostojnost, samozavest in dostojanstvo.
Svoje izkušnje je izrazila s pisanjem, za katerega je prejela priznanja tako v Gudžaratu kot v rodni Sloveniji. Za svojo prvo zbirko zgodb o življenju in razmerah staroselk v gudžaratščini Girasma ek Dungri (Tam, kjer kesude cveto), ki jo je izdala leta 1994, je prejela nagrado vladne Gudžaratske akademije literature in umetnosti (Gujarat Sahitya Akademi). Leta 2005 je zasebna ustanova Gudžaratska književna akademija (Gujarat Sahitya Parishad) ob svoji stoletnici zbirko izbrala kot eno od stotih najpomembnejših knjig v gudžaratski literaturi. V slovenščini je knjiga prvič izšla leta 1998, leta 2006 pa je izšla še popravljena izdaja.
Leta 1997 je njena druga knjiga ‘Kavita sathe Samvad’ (Ženska ženski), zbirka navdihujočih spisov za mlade staroselke, pri Gudžaratski književni akademiji osvojila literarno nagrado Shri Bhagini Nivedita. V slovenščini je zbirka izšla leta 2004.
Kasneje istega leta je izdala nadaljevanje prve knjige pod naslovom Jya Maru Haiyu, Tya Maru Ghar (Doma sem, kjer je moje srce). Dopolnjena in popravljena je bila izdana leta 2010 pod novim naslovom Vatanthi door Maru Ghar (Doma sem daleč od svoje domovine). V slovenščini je bila leta 2004 objavljena pod naslovom Doma sem, kjer je moje srce.
Leta 2004 je RTV Slovenija za oddajo Sveto in svet posnela dokumentarni film o misijonarkinem delu v dveh nadaljevanjih.
Leta 2009 je bila njena zbirka plemenske folklore Rajkumari Fulwanti (Najprej je bila ženska) objavljena v gudžaratskem jeziku. Za zbirko je prav tako prejela nagrado obeh književnih akademij. Prevedena je bila v angleščino, nato še v slovenščino in nazadnje v tamilski jezik z naslovom Aatiyil pe N irunitaal (Ljudske pripovedke staroselcev).
Zbirka kratkih zgodb iz leta 2015 Pod krošnjo stare jablane: zgodbe žensk iz Vzhoda in Zahoda opisuje izzive in spremembe, s katerimi se srečujejo ženske, bodisi v Indiji ali v Sloveniji, in kako so se z njimi soočale v preteklosti - s pogumom, potrpežljivostjo in iznajdljivostjo.
Leta 2017 so v Indiji izšli njeni spomini, napisani v angleščini. V prvih treh knjižicah pod naslovom Reminiscences pripoveduje o otroštvu, rani mladosti in prihodu v Indijo.
Leta 2019 je izšla knjiga esejev Misijonarka pripoveduje, izbor osebnih razmišljanj o štiridesetih letih misijonarjenja.
Knjige Marije Sreš so prevedene v angleščino, španščino in jezik marathi, ki je prav tako kot gudžaratščina eden izmed 23 uradnih jezikov v Indiji.

Dela (knjižne izdaje):
Tam, kjer kesude cveto. Celje: Mohorjeva družba, 1998 (2006, 2. izd.).
Ženska ženski: o ljubezni, lepoti, prijateljstvu in drugih ženskih kvalitetah. Ljubljana: Gyrus, 2004.
Doma sem, kjer je moje srce. Celje: Mohorjeva družba, 2004.
Najprej je bila ženska in druge zgodbe. Ljubljana: Ignis, 2008.
Pod krošnjo stare jablane: zgodbe žensk z Vzhoda in Zahoda. Ljubljana: Iskanja, 2015.
Misijonarka pripoveduje. Ljubljana: Buča, 2019.


Literatura
Horvat, F. (1999). Bivanje v deželi daru: pogovor z misijonarko v Indiji, sestro Marijo Sreš. Zvon, 2(2), 70-82.
Tavčar, Z. (2002). Značilnejše poteze in pomembni dosežki slovenske izseljenske literature in kulture v 20. stoletju (Južna Amerika kot najizrazitejši prispevek): slovenski pisci v Aziji: Marija Sreš. V B. Krakar Vogel (ur.), Ustvarjalnost Slovencev po svetu: 38. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (str. 116-117). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Korošak, M. (2004, september), V Indiji je pustila srce: Marija Sreš, misijonarka v Indiji in pisateljica. Naša žena, (9), 14-16.
Rak, P. (2009, 27. junij). Eno življenje je dovolj: Marija Sreš, misijonarka. Delo (Sobotna priloga), 51, str. 18-19.

Elektronski viri:
Marija Sreš (2015, 12. maj). Sveto in svet. Pridobljeno 6. novembra 2019 s spletne strani: https://4d.rtvslo.si/arhiv/sveto-in-svet/174335336
Medved, D. (2014, 22. julij). Marija Sreš, misijonarka: Potem ti ukradejo srce in ostaneš. Delo. Pridobljeno 28. oktobra 2019 s spletne strani: https://www.delo.si/druzba/panorama/marija-sres-misijonarka-potem-ti-ukradejo-srce-in-ostanes.html
Mestna knjižnica Ljubljana (2016, 8. julij). Indija in zgodbe žensk – Marija Sreš in Ana Jelnikar. Pridobljeno 29. oktobra 2019 s spletne strani:
www.youtube.com/watch?v=zkTG98Nd7A8
ZRC SAZU (2019, 3. junij). Misijonarka pripoveduje: pogovor z Marijo Sreš. Pridobljeno 29. oktobra 2019 s spletne strani: www.youtube.com/watch?v=ob05A6xqEVU
Pahor, Š. (2019, 16. maj). Marija Sreš: Misijonarka pripoveduje – Dobreknjige. Pridobljeno 6. novembra 2019 s spletne strani: https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6554

Podatke je dopolnila avtorica.



Prispeval/-a: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 18.11.2019, Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5