Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SLAVIČ Matija Foto: arhiv sikms
Galerija slik
SLAVIČMatija
duhovnik
biblicist
narodnoobrambni delavec

Rojen: 
27. januar 1877, Bučečovci
Umrl:  25. oktober 1958, Ljubljana


Občina: 


Osnovno šolo je obiskoval v Križevcih pri Ljutomeru in v Gornji Radgoni, klasično gimnazijo pa v Mariboru. Po maturi leta 1897 se je vpisal na mariborsko bogoslovje in doštudiral leta 1901. Med študijem je s svojimi prispevki sodeloval v študentskem glasilu Lipica in ga tudi urejal. V duhovnika je bil posvečen že po tretjem letniku. Vendar dušnopastirske službe ni dolgo opravljal, saj ga je vleklo v nadaljnji študij. Vpisal se je Teološko fakulteto na Dunaju. Začel je proučevati staro zavezo. Želel si je, da bi lahko njena poglavja prevajal iz izvirne hebrejščine. Bibličnih jezikov se je učil najprej na Dunaju in kasneje na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu. Doktoriral je leta 1905 na Dunaju s tezo o pismih apostola Pavla Efežanom in Kološanom.
Sledilo je šest let službovanja v Celju. Upravljal je nemško minoritsko (Marijino) cerkev ter poučeval verouk na dekliški šoli. Leta 1910 je bil poklican v Maribor in začel predavati na bogoslovnem učilišču. Med vojno je poučeval verouk še na vojaški in državni realki. Leta 1916 je v nemščini napisal svojo prvo daljšo razpravo, o nedeljskih in prazničnih evangelijih, ki je leto kasneje izšla še v slovenščini in madžarščini. Tudi o svojih potovanjih v Egipt in Palestino je objavil več člankov in knjigo V deželi faraonov (1914). Potopisna črtica Na Sinaj je izšla v knjigi skupaj s črtico Sebastiana Riegerja Zagorski zvonovi (1929). Prevajanja stare zaveze pa se je pospešeno lotil po letu 1929, ko je že izšla kritična izdaja nove zaveze v slovenščini, podobne izdaje stare zaveze pa še ni bilo. V knjižni izdaji so leta 1939 izšle le Mojzesove knjige in Jozuetova knjiga, vse ostale prevode pa so uporabili pri kasnejši izdaji Svetega pisma (1959–1961, t.i. mariborska izdaja), ki je ni več dočakal.
Konec leta 1918 je postal član slovenskega dela jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Problematiko Prekmurja je poznal že prej, od septembra 1918, ko je že vedel, da mu bodo podelili zastopstvo za ta del ozemlja, pa je opravil več ogledov in srečanj z vidnimi prekmurskimi duhovniki ter se natančno seznanil s položajem. Iz Pariza je v pismih redno obveščal slovensko in jugoslovansko javnost o poteku pogajanj. Sestavil je dve spomenici, v katerih je z jezikovnih, etnografskih in drugih stališč utemeljeval zahtevo po priključitvi Prekmurja oz. Slovenske krajine ostalemu slovenskemu ozemlju. Leta 1921 in 1923 sta bila objavljena dva njegova spisa, Prekmurje in Naše Prekmurje, v katerih je pisno dokumentiral, zakaj je prav, da Prekmurci pripadajo Slovencem. Tudi kasneje je v takratni periodiki še pisal članke o problematiki Prekmurja.
Januarja 1920 je postal izredni in leta 1921 redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Ni pa le predaval in se posvečal znanstvenemu delu, temveč je bil na Teološki fakulteti v presledkih kar trikrat dekan in trikrat prodekan. Prav tako je bil kar dvakrat rektor in med drugo svetovno vojno prorektor ljubljanske univerze. Čast so mu izkazali tudi v Vatikanu. Že leta 1924 je namreč postal papežev hišni prelat.
Leta 1941 je bil kot rektor univerze izvoljen v sosvet (upravo) ljubljanske pokrajine, ki so jo vodili Italijani. Zaradi tega »greha« si je prislužil zamero zmagovalcev. Skupaj s številnimi drugimi se je 1945 umaknil iz Slovenije, najprej na avstrijsko Koroško, nakar se je nastanil v eni izmed župnij pri Bolzanu v Italiji. V Ljubljani so ga med njegovo odsotnostjo obsodili na odvzem narodne časti, prisilno delo in odvzem treh četrtin premoženja. Vrniti se je smel šele tri leta kasneje, ko je lahko spet začel predavati tudi na fakulteti. Leta 1952, ko so Teološko fakulteto izključili iz Univerze, se je upokojil, a je kot predavatelj ostal zvest študentom še nadaljnjih šest let. Pred cerkvijo v Križevcih pri Ljutomeru je njemu v spomin postavljen doprsni kip.

Dela (knjižne izdaje - izbor):
V deželi faraonov. Maribor: Tiskarna sv. Cirila, 1914.
Sonn- und Festtagsevangelien mit erklärenden Zusprüchen. Marburg: Lavanter Ordinariat, 1916.
Nedeljski in prazniški evangeliji z razlago in opomini. Maribor: Knezoškofijski lavantinski ordinariat, 1917.
Prekmurje. Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza, 1921.
Zagorski zvonovi: povest. Na Sinaj. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1929.
Sveto pismo stare zaveze: 1. del, pet Mojzesovih knjig in Jozuetova knjiga. Celje: Družba sv. Mohorja, 1939.
Uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Ljubljana, 1940. Ljubljana: Ljudska knjigarna, 1945 (2. izd).

Podrobno bibliografijo objav dr. Matije Slaviča je sestavil mag. Franc Kuzmič in je dostopna na spletni strani Pomurskega muzeja (gl. Elektronski viri).


Literatura
Smej, J. (1997). Matija Slavič. Enciklopedija Slovenije 11, str. 127 – 128.
Ojnik, S. (ur., 1997). Zbornik referatov: Matija Slavič: 1877 – 1958. Maribor: Pravnozgodovinski inštitut Pravne fakultete.
Vrbnjak, V. (1999, ur.). Matija Slavič: Naše Prekmurje: izbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba.
Vrbnjak, V. (1999). Matija Slavič in njegovo delo za Prekmurje. V V. Vrbnjak (ur.), Matija Slavič: Naše Prekmurje: izbrane razprave in članki (str. 315 – 348). Murska Sobota: Pomurska založba.

Elektronski viri:
Matija Slavič – Slovenska biografija. Pridobljeno 6. septembra 2018 s spletne strani: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi582424/
Čuk, S. (1997). Dr. Matija Slavič. Pridobljeno 6. septembra 2018 s spletne strani: http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/5672-dr-matija-slavic
Kuzmič, F. Bibliografija Matije Slaviča. Pridobljeno 12. septembra 2018 s spletne strani: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/osebne-bibliografije/slavic
Matija Slavič – Prlek, ki je zaslužen, da Prekmurci spadajo k Sloveniji. Pridobljeno 6. septembra 2018 s spletne strani: https://www.pomurec.com/vsebina/35135/Matija_Slavic_%E2%80%93_Prlek__ki_je_zasluzen__da_Prekmurci_spadajo_k_Sloveniji



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 12.9.2018, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5