Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
OSTERC Slavko Foto: arhiv sikms
Galerija slik
OSTERCSlavko
skladatelj
pedagog
glasbeni pisec

Rojen: 
17. junij 1895, Veržej
Umrl:  23. maj 1941, Ljubljana


Občina: 
Veržej

V Mariboru je končal učiteljišče, kjer je v okviru šolanja pridobil tudi prvo glasbeno znanje. Sprva je bil nekaj mesecev učitelj v Sevnici. Že jeseni 1915 je bil vpoklican v vojsko, ki jo je odslužil na soški fronti. Ob razpadu Avstro-Ogrske se je pridružil vojakom generala Maistra. Sledilo je še nekaj let učiteljevanja, tudi poučevanja glasbe v Celju. Leta 1925, ko so njegovi predpostavljeni že dodobra spoznali njegov glasbeni talent, so mu gmotno pomagali, da je šel študirat na praški glasbeni konservatorij, kjer je dokončal srednješolsko stopnjo. Pridobljena izobrazba mu je omogočila predavateljsko mesto na državnem konservatoriju v Ljubljani in kasneje na srednješolski stopnji novoustanovljene Akademije za glasbo.
Ob poučevanju oz. predajanju znanja je bil predvsem skladatelj. Kot je običajno pri slehernem umetniku, ki išče samostojno pot, se je tudi sam najprej zgledoval pri svojih predhodnikih, še posebej v romantiki. A je vedno bolj razumeval takratne sodobne evropske glasbene tokove in jih vključeval v ustvarjanje. Skladbe je pisal za manjše, komorne sestave, pa tudi za orkestre in zbore. Napisal je več scensko-glasbenih skladb oz. simfoničnih pesnitev (oper): Krst pri Savici, Ubežni kralj, Povodni mož, Illusions, baletno pantomimo Maska rdeče smrti in druge. Zanje je besedila sestavil sam. Njegov opus šteje še vokalno-instrumentalne skladbe in samospeve, ki pa so danes manj znani in izvajani od komornih skladb. Bil je spoštovan in cenjen skladatelj, njegove skladbe so izvajali na mednarodnih festivalih, na katerih je bil prisoten tudi kot žirant, in drugih koncertih po Evropi, ter jih redno predvajali na radijskih postajah. V času svojega ustvarjanja je opravljal še dve vidnejši funkciji: bil je predsednik ljubljanske sekcije pri Združenju jugoslovanskih glasbenih avtorjev ter tajnik jugoslovanske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo.
Ukvarjal se je tudi s glasbeno publicistiko, saj je redno objavljal glasbene kritike v Ljubljanskem zvonu, Jugoslovanu in Zvuku. Viri v zvezi z njegovim opusom omenjajo še nekaj daljših spisov literarne in filozofske narave, kar kaže na dejstvo, da je bil vsestransko nadarjen.
Po skladatelju Slavku Ostercu je danes poimenovano kulturno društvo v Veržeju. Prav tako je v Veržeju, v Domu kulture, urejena njegova spominska soba, na osrednjem trgu, ki je danes poimenovan po njem, pa je bil že leta 1963 postavljen doprsni kip. Njegovo ime nosita še glasbena šola in ulica v Ljutomeru.

Dela:
Pokorn, D. (1970). Bibliografski pregled kompozicij Slavka Osterca. Muzikološki zbornik 6, 75 – 88.


Literatura
Šiftar, V. (1963, ur.). Slavko Osterc: spominski zbornik. Murska Sobota: Pomurska založba.
Pokorn, D. (1965). Slavko Osterc: ob sedemdesetletnici njegovega rojstva. Ljubljana: Prosvetni servis.
Rijavec, A. (1972). Kompozicijski stavek komornih instrumentalnih del Slavka Osterca. Ljubljana: SAZU.
Cvetko, D. (1988). Fragment glasbene moderne: iz pisem Slavku Ostercu. Ljubljana: SAZU.
Cvetko, D. (1993). Osebnost skladatelja Slavka Osterca. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Rijavec, A. (1994). Slavko Osterc. Enciklopedija Slovenije 8, str. 197 – 198. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Loparnik, B. in Krstulovič, Z. (1995). Moja smer je skrajna levica: razstava ob stoletnici rojstva Slavka Osterca: katalog. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete.
Sivec, J. (1995). Bibliografija o Slavku Ostercu. Muzikološki zbornik 31, 91 – 128.
Tibaut, E. (1995, ur.). Spomini še živijo: ob 100-letnici rojstva skladatelja Slavka Osterca. Ljutomer: Zveza kulturnih organizacij.
Barbo, M. (2018). Slavko Osterc: klasik modernizma. Veržej: Kulturno društvo »Slavko Osterc«.

Podrobni bibliografiji del Slavka Osterca in o njem sta dostopni v Muzikološkem zborniku št. 6 (1970) in št. 31 (1995) ter v katalogu razstave ob 100-letnici rojstva – gl. pogl. Dela in Literatura.

Elektronski viri:
Slavko Osterc – Wikipedija. Pridobljeno 3. aprila 2019 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Osterc
Slavko Osterc – Slovenska biografija. Pridobljeno 3. aprila 2019 s spletne strani: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi398266/



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 10.4.2019, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5