Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GODINA Jožef Foto: arhiv sikms
Galerija slik
GODINAJožef
duhovnik

Rojen: 
12. marec 1898, Dolnja Bistrica
Umrl:  16. januar 1986, Gradec (Avstrija)


Občina: 


Bil je starejši brat pisatelja Ferda Godine. Gimnazijo v slovenskem jeziku je obiskoval v Šentvidu v Ljubljani. Kot vojak Avstro-ogrske vojske se je bojeval na ruski in italijanski fronti. Konec leta 1918 se je v pridružil vojakom generala Maistra ter z njihovo pomočjo na lastno pobudo prišel v svojo rojstno vas. To dejanje je danes med zgodovinarji obveljalo kot prvo izmed dejanj, s katerimi je Slovenska krajina nekaj mesecev kasneje postala del Jugoslavije in pokrajina ni več spadala pod Madžarsko. Vojaške aktivnosti so nadaljevali v Murski Soboti. Ker pa so se v prvih mesecih po koncu prve svetovne vojne nove meje šele nakazovale, so jih Madžari zajeli in obsodili. Najprej naj bi jih ustrelili kar v Murski Soboti, nato pa jim je grozila smrt v zaporih v Szombathelyju. Ko jim je nazadnje le uspelo pobegniti, se je Jožef Godina v zahvalo Bogu odločil za študij bogoslovja. A najprej se je posvetil rojakom. Maja 1919, ko je že potekala mirovna konferenca v Parizu, je skupaj z drugimi vojaki legionarji (prekmurskimi prostovoljci) še enkrat skušal vojaško zasesti Prekmurje. Bil je tudi eden izmed sopodpisnikov memoranduma (uradne utemeljitve zahtev) Slovencev v Prekmurju, ki ga je sestavil duhovnik dr. Matija Slavič. Z njim so duhovniki ter drugi izobraženci izrazili jasno željo vseh prebivalcev Slovenske krajine po pripadnosti Slovencem in takratni Jugoslaviji. Vse do avgusta 1919 je sodeloval z diplomati, dokler ni bil položaj Prekmurja dokončno urejen. Leta 1940 je bil za svoje zasluge odlikovan s Kraljevim redom jugoslovanske krone.
Po maturi v Ljubljani je vstopil med lazariste. Bogoslovje je doštudiral v Ljubljani in bil leta 1925 posvečen v duhovnika. Drugo svetovno vojno je dočakal kot duhovnik na Jesenicah. Ob nemški zasedbi se je moral kot begunec umakniti. Nastanil se je v Ljubljani, ki je bila pod italijansko oblastjo. Po kapitulaciji Italije je odšel v Rim, kjer je ostal do konca vojne. V Jugoslavijo se ni več vrnil, saj se je zoper njega leta 1946 v Ljubljani začel montirani proces, na katerem so ga v odsotnosti obsodili na štiri leta prisilnega dela. Sprva je deloval karitativno po različnih begunskih taboriščih, leta 1948 pa je odšel v ZDA, kjer je v državah Ohio in Michigan spet deloval na karitativnem področju, predvsem med tamkajšnjimi Slovenci. Po upokojitvi leta 1969 se je vrnil, vendar ne v svojo rodno državo, temveč na avstrijsko Koroško. Tu je bival do smrti in še naprej deloval karitativno. Najprej je lahko obiskoval tudi rojake v Sloveniji, kasneje pa mu takratna slovenska oblast obiskov ni več dovolila. Umrl je v bolnišnici v Gradcu, pokopali pa so ga na pokopališču v Pliberku.
Leta 2011 so na pobudo nečakinje Karoline Dragice Godina njegove posmrtne ostanke prenesli na pokopališče na Dolnji Bistrici, kar je bila njegova želja. Prav tako na pobudo nečakinje je Zveza društev generala Maistra dve leti kasneje na Godinovi domačiji odkrila spominsko ploščo ter uredila spominsko sobo.
Čeprav danes vlogo duhovnika Jožefa Godine v dogodkih ob koncu prve svetovne vojne viri interpretirajo različno, je tudi on prav gotovo ena izmed osebnosti, ki so v tistem času upali in verjeli v trdno povezanost prebivalcev Slovenske krajine z ostalimi Slovenci ter si za njo prizadevali s svojim neposrednim delovanjem.

 

Literatura
Godina, K. (2002). Zvezde odsevajo le na mirnih vodah: ob izidu knjig Miji spomini in Zgodovina madžarizacije v Prekmurju Ivana Jeriča. Mohorjev koledar 2002, 184 – 189.
Godina, J. (2002). Na smrt obsojeni: kako smo padli v ogrsko ujetništvo v Murski Soboti, 3. Januarja 1919. Mohorjev koledar 2002, 190 – 192.
Griesser-Pečar, T. (2005). Anton Kastelic, Andrej Križman, Jože Godina in Matevž Žbontar. V T. Griesser-Pečar, Cerkev na zatožni klopi (str. 416 – 423). Ljubljana: Družina.
Godina, K. (2014). Jožef Godina: Prekmurje, Prekmurci – Slovenska Krajina, Slovenci. Stopinje, 43, 135 – 137.
Godina, K. (2014). Spominska soba Jožefa Godine. Stopinje, 43, 137 – 139.
Žunec, B. (2018, 8. marec). Pozabljan prvi osvoboditelj Prekmurja: mineva 120 let od rojstva Jožefa Godine (1898 – 1986). Vestnik, 70, str. 16 – 17.

Elektronski viri:
Jožef Godina. Pridobljeno 5. septembra 2018 s spletne strani: https://szlovenszkakrajina.wordpress.com/2011/02/10/jozef-godina/
Jožef Godina – Wikipedija. Pridobljeno 5. septembra 2018 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jožef_Godina
Spominska soba Jožefa Godine na Godinovi domačiji. Pridobljeno 5. septembra 2018 s spletne strani: http://www.jenamena.si/ktd-crensovci/spominska-soba



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 12.9.2018, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5