Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SLANA Miroslav-Miros Foto: arhiv sikms
Galerija slik
SLANAMiroslav-Miros
dramatik
esejist
pesnik
pisatelj
satirik
publicist
kritik

Rojen: 
4. julij 1949, Sovjak
Umrl:  21. februar 2019, Maribor


Občina: 


Primerjalno književnost je študiral v Ljubljani in Zagrebu. Večino svojega življenja je preživel v Mariboru, kjer je tudi umetniško ustvarjal kot svobodni književnik. Začel je kot avtor gledaliških iger za otroke in odrasle. Bil je avtor številnih pesniških zbirk za odrasle ter proze za odrasle in otroke. Veliko pozornosti je vzbudil njegov roman Proletarec, ki kar štiri leta ni smel biti natisnjen in je nato izšel leta 1981. Opus Miroslava Slane je namreč zaznamovala izrazita kritična ost, kar mu je marsikdo zameril.
V javnosti se je prvič predstavil leta 1971 z eksperimentalno dramo S.O.S. To je bil začetek njegovega avantgardnega delovanja, saj je bil eden prvih, ki je v Sloveniji začel uprizarjati performanse že v sedemdesetih letih, ko ta zvrst pri nas še ni bila poznana in je, kot vsaka novost, vzbujala spogledovanje in celo zgražanje.
Znan je bil kot pisec polemičnih člankov, kolumen, esejev in satir v revijah Pavliha, Teleks, in drugih, sodeloval je z Večerom in Sodobnostjo ter objavljal v tujih revijah. Še zlasti oster je znal biti ob ocenah programov slovenskega in jugoslovanskega radia in televizije.
Raziskoval je teme, ki se jih v času SFRJ in tudi kasneje niso radi lotevali, npr. mejne znanosti, homoseksualnost, prostitucijo, pa tudi drugačnih, saj je npr. pisal o narodopisju, otroški folklori, vaških grbih in še čem. Članke je podpisoval s pravim imenom in številnimi psevdonimi, najbolj znan med njimi je postal psevdonim Miros.
Za literarne in druge revije je opravil številne intervjuje z znanimi osebnostmi, narodnimi heroji, literati, igralci, znanstveniki. Eden njegovih zadnjih je bil leta 2018 s profesorjem, literarnim zgodovinarjem in založnikom Francijem Justom v Sodobnosti.
Proučeval je tudi narečja in pisal besedila za narečne popevke, zlasti v prleškem in nekaterih drugih slovenskih narečjih. Besedila so nastajala zlasti za festival Vesela jesen. Zanje je večkrat prejel nagrado, leta 1995 celo zlati mikrofon. Zbrana so v knjigi Narečne popevke.

Delo:
Pesniške zbirke:

Dedova piščal. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971.
Iz ljubezni do nekaterih reči: zbirka besed. Maribor: Založba Obzorja, 1971.
Na zelenem oslu. Ljubljana: DZS, 1973.
Babičina skrinja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974.
Raztelešenje. Ljubljana: DZS, 1977.
Podobice iz zemlje. Maribor: Založba Obzorja, 1986.
Pisana duša Lenta. Maribor: Narodni dom, 1994.
Prleške pesmi. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1996.
Sesam mozeg zemlje. Maribor: Slomškova založba, 2005.
Narečne popevke. Maribor: Kulturni center, 2016.
Piramida: Vranji grič. Maribor: Obzorja, 2018.
Proza za odrasle:
Proletarec. Maribor: Založba Obzorja, 1981.
Bisernica. Ljubljana: Prešernova družba, 2005.
Štorkljina kri: Prlekija, biser na božjem popku. Maribor: Mariborska literarna družba, 2008.
Dramatika za odrasle:
Podlasica in drugi jaz. Maribor: Založba Obzorja, 1974.
Dramatika za otroke:
Liliputanci gredo v napad. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978.
Igrajmo se gledališče. Ljubljana: Borec, 1987.
Proza za otroke:
Kurirčkov kruhek. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1981.
Joj, ne vedi se kot slon. Ljubljana: Borec, 1984.
Baubauci: zgodbe iz dežele Baubau. Ljubljana: Mladinska knjiga 1988.
Kraljevina packarija. Ljubljana: Mladika, 1993.
Drugo:
Oživitev dr. Antona Korošca: oče domovine na tehtnici. Maribor: Založba za alternativno teorijo, 1991.
Slovenski sij svetosti: mladi mučenec Lojze Grozde. Maribor: Slomškova založba, 2001.
Boljševik starogorski: epopeja Prleka, ki je skušal spreminjati svet. Maribor: Subkulturni azil, 2013.
Mine arbitraže. Maribor: Kulturni center, 2016.


Literatura
Stanonik, T. (2002). Miroslav Slana. Enciklopedija Slovenije 16, str. 185. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tomažič, B. (2019, 23. februar). Miroslav Slana – Miros (1949 – 2019): v spomin. Večer, 75, str. 16.
Zvonar Predan, D. (2018, 2. marec). Piramida, Vranji grič. Večer (priloga V Soboto), 75, str. 25.

Elektronski viri:
Miroslav Slana-Miros – Wikipedija: Pridobljeno 22. februarja 2019 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Miroslav_Slana
Miroslav Slana-Miros – Društvo slovenskih pisateljev. Pridobljeno 20. februarja 2019 s spletne strani: https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/miroslav-slana-miros/
M. K. (2019). Umrl je pisatelj, pesnik in dramatik Miroslav Slana: avtor dolgo časa zadržanega romana Proletarec. Pridobljeno 22. februarja 2019 s spletne strani: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-pisatelj-pesnik-in-dramatik-miroslav-slana/480758
Narečne popevke – Biblos. Pridobljeno 3. aprila 2019 s spletne strani: https://www.biblos.si/isbn/9789617030679
Hedl, D. (2019). In memoriam: Miroslav Slana – Miros. Pridobljeno 3. aprila 2019 s spletne strani: https://homocumolat.com/2019/02/22/in-memoriam-miroslav-slana-miros/



Prispeval/-a: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 10.4.2019, Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5