Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOCBEK Edvard Foto: wikipedija
Galerija slik
KOCBEKEdvard
pesnik
pisatelj
politik

Rojen: 
27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici
Umrl:  3. november 1981, Ljubljana


Občina: 


Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Po maturi je v Mariboru študiral teologijo, a je študij po dveh letih zapustil in se vpisal na romanistiko v Ljubljani. Ta študij je dokončal leta 1930. Sprva je služboval na Hrvaškem, v Bjelovarju in Varaždinu, nato pa je postal gimnazijski profesor francoščine v Ljubljani. V stroga krščanska pravila in krščansko miselnost se ni mogel nikoli povsem vživeti, zato je bil bliže t.i. krščanskemu socializmu. Med študijem je urejal glasilo krščanske mladine Križ, kar je bil njegov prvi stik s pisanjem. Leta 1932 je bil študijsko v Parizu in Lyonu, kjer so ga prevzele ideje personalizma in eksistencializma ter zaznamovale njegovo ustvarjanje. Leta 1937, med državljansko vojno v Španiji, je v katoliški reviji Dom in svet objavil esej Premišljevanje o Španiji. V njem je podprl ideje politične levice in hkrati zapisal ostre besede na račun katoliške cerkve, kar mu je slednja tako v Španiji kot v Sloveniji hudo zamerila. Kocbek je naslednje leto ustanovil svoj list Dejanje in ga urejal do začetka vojne leta 1941, ko se je zelo hitro vključil v Osvobodilno fronto. Postal je njen vidnejši član, prevzemal funkcije in se udeleževal ključnih političnih dogodkov (Dolomitska izjava, zbor odposlancev v Kočevju, 2. zasedanje AVNOJ v Jajcu). Kot podpredsednik AVNOJ in poverjenik za prosveto je po 2. zasedanju ostal v vrhovnem štabu jugoslovanskih partizanov. Poslan je bil v Vatikan, kjer je po ukazu nadrejenih pojasnjeval jugoslovansko politiko. Jeseni leta 1944 je prevzel ministrstvo za Slovenijo v Beogradu, od leta 1946 dalje pa je visoke politične funkcije opravljal v Ljubljani. Leta 1951, ko je izšla njegova, danes legendarna, zbirka novel Strah in pogum, se je zoper njega začel politični pritisk. Kocbek kot krščanski socialist je v novelah namreč ubesedil tudi dvom posameznika o moralni neoporečnosti nekaterih dejanj med NOB, o čemer v letih po vojni ni smelo biti govora. Odstopiti je moral z vseh funkcij, izločili so ga iz javnega življenja, mu prisluškovali … Preživljal se je s prevajanjem francoskih klasikov v slovenščino, medtem ko lastnih besedil ni smel objavljati. Leta 1964 so mu sicer podelili Prešernovo nagrado za pesniško zbirko Groza in ga s tem na videz rehabilitirali, a nelagodje politične elite ob njegovem imenu je ostajalo. Tako ga je leta 1974 usoda še enkrat dotolkla. Pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula sta ga namreč intervjuvala ob njegovi sedemdesetletnici in takrat je v javnost prišla dolga leta zamolčana skrivnost o poboju domobrancev. Spet se je moral umakniti v osamo, ki je trajala do njegove smrti, čeprav se je zanj zavzel celo nemški nobelovec Heinrich Böll. Njegovo osebnost in delo je stroka temeljito začela obravnavati šele po osamosvojitvi Slovenije.
Edvard Kocbek je v leposlovju cenjen zlasti kot pesnik. Literarni zgodovinarji njegovima pesniškima zbirkama Zemlja in Groza, ki temeljita v eksistencializmu, pripisujejo visoko literarno vrednost. Njegova proza (novele Strah in pogum ter številni dnevniki) ima še danes dokumentarno vrednost za poznavanje obdobja, v katerem je živel. Bil je zelo močna osebnost, saj še danes skorajda ne izide knjiga spominov katerega izmed slovenskih politikov, pisateljev ali drugih razumnikov, ki Kocbeku ne bi namenila vsaj nekaj vrstic. Še vedno pa izhajajo tudi knjige, ki ga interpretirajo z najrazličnejših vidikov.

Dela:
Pesniški zbirki:

Zemlja. Ljubljana: Nova založba, 1934.
Groza. Ljubljana: Slovenska matica, 1963.
Proza in dnevniki:
Strah in pogum: štiri novele. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1951; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984 (2. izd.); Ljubljana: DZS, 1996 (3. izd.).
Črna orhideja (četrta novela iz zbirke Strah in pogum). Ljubljana: Gyrus, 1999.
Tovarišija: dnevniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949; Maribor: Obzorja, 1967 (2. izd.); Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972 in 1976 (3. izd.); Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1996 (4. izd. - Zbrano delo, knj. 6). Ljubljana: DZS, 2004 (5. izd.).
Slovensko poslanstvo: Dnevnik s poti v jajce 1943. Celje: Mohorjeva družba, 1964.
Listina: dnevniški zapiski od 3. maja do 1. decembra 1943. Ljubljana: Slovenska matica, 1967 in 1982; Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2000 (2. izd. – Zbrano delo, knj. 7/1).
Krogi navznoter. Ljubljana: Slovenska matica, 1977.
Pred viharjem. Ljubljana: Slovenska matica, 1980.
Dnevnik: 1951 – 1952. Zagreb: ČGP Delo in OOUR Globus, 1986.
Dnevniki 1945 – 1977. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991 – 2004.
Zbrano delo: zv. 1, 2, 5, 6, 7/1, 7/2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991 – 2000.
Zbrano delo: zv. 3, 4, 8. Maribor: Litera, 2004 – 2008.
Zbrano delo: zv. 9 – 16. Ljubljana: ZRC SAZU, 2012 – 2017.

Podrobna bibliografija knjižnih izdaj Kocbekovih del do leta 2003 je objavljena v dokumentarni monografiji celjske Mohorjeve družbe iz leta 2004 (gl. poglavje Literatura).


Literatura
Literatura (izbor):
Pahor, B. in Rebula, A. (1975). Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. Trst: Zaliv; Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013 (2. izd.).
Detela, L. (ur., 1997). Kocbekovo berilo/Kocbeks Lesebuch. Celovec: Mohorjeva..
Pibernik, F. in Kocbek, J. (2004). Edvard Kocbek: 1904 – 2004: dokumentarna monografija. Celje: Mohorjeva družba.
Pibernik, F. (2004). Bibliografija Edvarda Kocbeka: 1934 – 2003. V F. Pibernik in J. Kocbek, Edvard Kocbek: 1904 – 2004 (str. 165 – 171).
Grafenauer, N. (ur., 2004). Krogi navznoter, krogi navzven: Kocbekov zbornik. Ljubljana: Nova revija.
Glavan, M. (2004). Edvard Kocbek v spominu Slovencev: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva. Ljubljana: NUK.
Kralj, A. et al. (2005). Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku. 2000, št. 174, 175, 176.
Omerza, I. (2010). Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584. Ljubljana: Karantanija.
Malečkar, N. (ur., 2011). Edvard Kocbek: Mesec s kolobarjem: partizanska lirika. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Inkret, A. (2011). In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo. Ljubljana: Modrijan.
Miklič, M. B. (2017). Sredi krute sile nežno trajam: idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani. Celovec: Mohorjeva.
Pahor, B. et al. (2018). Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Elektronski viri:
Edvard Kocbek – Wikipedija. Pridobljeno 19. decembra 2018 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Kocbek
Edvard Kocbek – Ognjišče. Pridobljeno 19. decembra 2018 s spletne strani: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/2338-edvard-kocbek



Prispeval/-a: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 9.1.2019, Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5