Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŽEMLJIČ Štefan (Štefan Žemlič, Zsemlics István, Zsemlits István) Foto: Neznan
Galerija slik
ŽEMLJIČŠtefan (Štefan Žemlič, Zsemlics István, Zsemlits István)
duhovnik
pisatelj

Rojen: 
9. julij 1840, Murska Sobota
Umrl:  10. november 1891, Grad na Goričkem


Občina: 


Rodil se je v družini čevljarja Jožefa Žemljiča. Njegova mama Ana je bila rojena Karlovič. Dva razreda. osnovne šole in 6 razredov gimnazije je 1851–1859 končal kot gojenec Kelcz-Adelffyjeve sirotišnice v Kőszegu. Po končanem šolanju je začel študirati bogoslovje v Szombathelyju. 20. julija 1863 je bil posvečen za duhovnika. Najprej je bil kaplan v Lendavi in pri Gradu. Od 4. oktobra 1864 do leta 1868 je služboval v Beltincih, potem pa dve leti znova v Lendavi. 1. julija 1870 je postal župnik na Dolnjem Seniku v Porabju. Leta 1887 je bil premeščen h Gradu, kjer je tudi umrl.
Teološke članke je objavljal v prekmurščini, madžarščini in nemščini. Za tisk je pripravil Zgodbe svetega pisma, vendar so ostale v rokopisu. Leta 1884 je nameraval izdati prevod Ilustriranega malega katekizma Jánosa Nogálla (Képes kis káté). Liturgične in nabožne članke je objavljal v časopisih Pesti Hirnök (Budimpešta 1865), Religio (1866–1881, o prekmurskih župnijah), Lelkipásztor (1867), Katholik (1872–1875), Magyar Állam (Budimpešta 1872–1876), Das Recht (Bratislava 1875–1876).
Zelo je cenil Božidarja Raiča, češ da ima »obilno dušnih sposobnosti« in ga je leta 1868 prosil, »da bi račil nabirati nenavadne slov. besede in pripovedke med ljudstvom, opisavati … šege … ter njegovo vsakdenjo in svetečno obleko …«.
Franc Ivanocy je ob njegovi smrti v župnijsko kroniko napisal, da »smo z njim izgubili plemenitega duhovnika, katerega lepe namene so povsod križale nepovoljne razmere«.

Nekatere članke v madžarščini je podpisoval s psevdonim Szölnöki (Seniški).

Dela: 
Navuk od szvetoga potrdjenya szvesztva. Graz, 1871.


Literatura
Géfin, Gy. (1929, 1935). A Szombathelyi Egyházmegye története (II. zv., str. 373; III. zv.,str. 467. Szombathely.
Kokolj, M. (1977). Prekmursko šolstvo: od začetka reformacije do zloma nacizma (str. 85 - 88 in 203 - 205). Murska Sobota: Pomurska založba.
Škafar, I. (1978). Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715-1919 (str. 47). Ljubljana: SAZU.
Ivanocy, F. in Smej, J. Tišinska kronika (str. 102–103). Tišina: Župnijski urad.
Škafar, I. (1991). Štefan Žemlič (1840 – 1891). V J. Munda et al. (ur.), Slovenski biografski leksikon 15 (str. 951 – 952). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Trstenjak, A. (2006). Slovenci na Ogrskem: narodopisna in književna črtica: objava arhivskih virov (str. 45 – 48, 175 – 176 in 185 – 186). Maribor: Pokrajinski arhiv.

Elektronski viri:
Škafar, I. (1991). Štefan Žemlič. Pridobljeno 12. februarja 2018 s spletne strani: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi897019/



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 13.2.2018, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5