Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
TÓTH Ferenc (Franc) Foto: Slovenski koledar 1998
Galerija slik
TÓTHFerenc (Franc)
prevajalec
politični delavec
geodet

Rojen: 
1912, Tapolca (Madžarska)
Umrl:  6. september 1987, Budimpešta


Občina: 


Njegov oče je bil zaposlen na železnici. S starši se je še pred koncem prve svetovne vojne preselil v Mursko Soboto. Srednje šole zaradi gmotnih razmer ni mogel dokončati, je pa postal uslužbenec zemljiške knjige v Murski Soboti. Konec tridesetih let si je ustvaril ime s socialno naravnanimi članki v Mladem Prekmurcu. Med drugo svetovno vojno je bil zaposlen na katastrskem uradu v Szombathelyju. Po vojni je ob delu najprej končal trgovsko akademijo, nato pa študiral in si pridobil diplomo iz geodezije. Hkrati se je aktivno zavzemal za Slovence v Porabju in se tudi sicer vključeval v madžarsko družbenopolitično življenje. Postal je sekretar Antifašistične fronte Slovanov (kasneje Demokratične zveze Južnih Slovanov) na Madžarskem. Leta 1947 je kandidiral za parlamentarnega zastopnika (poslanca) Slovencev na Madžarskem. Po letu 1949, ko so se politične razmere tudi na Madžarskem spremenile, se je preselil v Budimpešto. Tam je bil do upokojitve zaposlen kot geodet na Ministrstvu za kmetijstvo. Da je naklonjen svojim prekmurskim in slovenskim rojakom, je lahko znova pokazal šele leta 1960, ko se je spet vključil v delovanje Demokratične zveze Južnih Slovanov. Zveza je v Budimpešti izdajala časopis Narodne novine (Ljudski list). Ferenc Tóth je prevzel lektorstvo slovenskega dela tega časopisa ter iskal sodelavce tudi med prebivalci Porabja. Ob 35. letnici delovanja zveze je prejel odlikovanje, Red dela zlate stopnje. Na njegovo pobudo je bil v Budimpešti ustanovljen Klub Slovencev, Hrvatov in Srbov, katerega predsednik je bil vse od leta 1972. Klub je s pomočjo različnih prireditev postal pomembno stičišče Slovencev na Madžarskem z rojaki v Sloveniji.
V kulturnih in izobraženskih krogih v Prekmurju in Sloveniji je danes bolj kot po svojem političnem delovanju znan kot prevajalec slovenskih literarnih del v madžarščino. Med avtorji, ki jih je prevajal, so Fran Levstik, Kajetan Kovič, Miško Kranjec, Ivan Cankar, Ivan Bratko, Karel Grabeljšek in drugi. Ti prevodi so med letoma 1969 in 1980 izhajali pri Pomurski založbi v Murski Soboti (z založbo je bil v intenzivnih stikih) in pri založbi Europa v Budimpešti. Nekatere prevode je podpisoval s psevdonimom Trtko Ferenc oz. Trdko Ferenc.

Prevodi iz slovenščine:
Levstik, F. (1963 in 1970) Martin Krpan
Kranjec, M. (1969) Az élet tengelye (Os življenja)
Kovič, K. (1972) Sem isten, sem állat (Ne bog ne žival)
A szlovén irodalom kistükre (1973) (z drugimi)
Kranjec, M. (1974) Mese a jó emberekről (Povest o dobrih ljudeh)
Bratko, I. (1975) A teleszkóp-akció (Teleskop)
Grabeljšek, K. (1978) Fájdalom (Bolečina)
Cankar, I. (1979) Mária szeretatháza (Hiša Marije pomočnice) skupaj z Zoltanom Csuko
Cankar, I. (1980) Egy idealista élete (Martin Kačur)

Bibliografijo prevodov Ferenca Tótha je sestavil mag. Franc Kuzmič in je objavljena v Zborniku slovenskih književnih prevajalcev ter na spletni strani Pomurskega muzeja (gl. Literatura in Elektronski viri).


Literatura
(1987, 17. september). Franc Tóth: in memoriam. Narodne novine, (38), str. 3 (nekrolog v srbohrvaščini).
(1987, 17, september). Umrl je Franc Tot. Narodne novine, (38), str. 16 (nekrolog v slovenščini).
Kuzmič, F. (1988). Bibliografija in biografije prevajalcev Prekmurja. V F. Jerman et al. (ur.), Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev 13 (str. 67 – 79). Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
Vild, J. (1998). Srečanja in sodelovanje s Francem Tothom, uglednim prevajalcem slovenske besede v madžarščino. Slovenski koledar, str. 74 – 80.
Vanek Šiftar – Jože Vild. V M. Munda, Ob Muri in daleč čez: korespondenca Vaneka Šiftarja z nekaterimi pomurskimi rojaki (str. 113 – 116 in 390).

Elektronski viri:
Kuzmič, F.. Bibliografija prevajalcev Prekmurja. Pridobljeno 24. novembra 2017 s spletne strani: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/tematske-bibliografije/prevajalci



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 18.12.2017, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5