Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GUMILAR Franc (Franjo) Foto: arhiv sikms
Galerija slik
GUMILARFranc (Franjo)
učitelj
zgodovinar
ravnatelj muzeja

Rojen: 
18. oktober 1890, Murska Sobota
Umrl:  5. januar 1973, Maribor


Občina: 


V Lendavi je končal meščansko šolo, v Čakovcu pa učiteljišče (podatek v nekrologu leta 1973, da naj bi učiteljišče končal v Szombathelyju, je napačen). Od leta 1910 — 1912 je bil nato učitelj v Podravski Slatini in od leta 1912 — 1914 v Babini gori v Slavoniji. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v vojsko. Kot vojak avstro-ogrske armade je padel v rusko ujetništvo, od koder se je po navedbah v knjigi Prekmursko šolstvo vrnil leta 1920 po morju prek Vladivostoka, Hongkonga, Singapura, Colomba in Port-Saida (Sueškega prekopa). Od leta 1921—1923 je bil šolski upravitelj (ravnatelj šole) v Turnišču, nato leto dni v Veliki Polani, od leta 1924 - 1945 pa v Lipovcih.
V Veliki Polani je ustanovil gasilsko društvo. Deloval je kot ljudski učitelj na vasi in predaval na učiteljskih strokovnih srečanjih. Med prvimi v Prekmurju je začel zbirati različno gradivo, za katerega je menil, da ga je vredno ohraniti. S tem je začel spodbujati tudi k ustanovitvi pokrajinskega muzeja. V letih 1934/1935 je dal pobudo za ustanovitev Prekmurskega muzejskega društva in muzejske knjižnice, ki sta začela delovati v Murski Soboti in pomenita zametke današnje muzejske dejavnosti v Pomurju. Bil je med ustanovitelji skupine in časopisa Mladi Prekmurec. Zanj in za druga glasila je pisal članke o turških vpadih, plemiških rodbinah v Prekmurju, legendi o sv. Ladislavu in druge. Znani so njegovi prispevki domoznanskega značaja v Murski krajini, Novinah, Slovenskem učitelju, v prekmurski številki Trgovskega lista ter v Vodnikovi pratiki leta 1939, v Ptujskem tedniku leta 1956 ter v Svetu ob Muri prav tako leta 1956.
Po drugi svetovni vojni je bil od leta 1947 do upokojitve leta 1962 upravnik muzeja na Ptuju. Veliko pozornosti je namenjal raziskovalnemu delu zaposlenih v arheologiji in etnologiji. Sam se je posvečal tudi muzejskemu pedagoškemu delu.
Po upokojitvi se je preselil v Maribor in v tamkajšnjem Pokrajinskem arhivu raziskoval madžarsko gradivo.

Dela:
Strokovni članki (izbor):

Rimska naselbina Halicanum: iz prekmurske zgodovine (1937). Mladi Prekmurec, 1(6-7), str. 66-67.
Prvi turški vpadi v Prekmurje (1938). Mladi Prekmurec, 2(3-4), str. 45-47; 2(9-10) str. 153-155.
Plemiči v Prekmurju (1938 – 1939). I. Beltinski zemljiški gospodje. II. Dolnjelendavski zemljiški gospodje. III. Turški zemljiški gospodje. Mladi Prekmurec, 3 (1-2), str. 21-26; 3 (4-5), str. 92-95; 3 (9-10), str. 156-158.
Dolnja Lendava (1939, 16. junij). Trgovski list : časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo, 22 (68), str. 9-10.
Beltinci (1939, 16. junij) Trgovski list : časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo, 22 (68), str. 10.
Ilustracije legende sv. Ladislava v Turnišču in drugod (1940). Mladi Prekmurec, 4 (7-8), str. 107-109.
Delo in razvoj Mestnega muzeja v Ptuju po osvoboditvi (1953) Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1 (2), str. 140-141.



Literatura
Vrišer, S. (1973). Franc Gumilar. Časopis za zgodovino in narodopisje, 44(1), str. 1.
Vrišer, S. (1973, 9. januar). Franc Gumilar. Večer, 29(6), str. 5.
Vrišer, S. (1973, 18. januar). Franc Gumilar. Vestnik, 25(2), str. 5.
Kokolj, M in Horvat, B. (1977). Lipovci. V M. Kokolj in B. Horvat, Prekmursko šolstvo: od začetka reformacije do zloma nacizma (str. 462 – 463). Murska Sobota: Pomurska založba.
Munda, M. (2011). Franjo Gumilar. V M. Munda Ob Muri in daleč čez: korespondenca dr. Vaneka Šiftarja z nekaterimi pomurski rojaki (str. 391). Murska Sobota: Franc-Franc.
Brumen, N. Mladi Prekmurec: 1936 – 1940. Rokopis, fascikel 173, str. 21. Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica.



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 14.12.2017, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5