Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
HADROVICS László Foto: arhiv
Galerija slik
HADROVICSLászló
slavist
lingvist
filolog
akademik

Rojen: 
27. junij 1910, Lendava
Umrl:  12. maj 1997, Solymar pri Budimpešti


Občina: 


Oče Elek Hadrovics je bil matičar v Lendavi, mama Berta Kolonics je bila hrvaškega rodu. Osnovno šolo je končal v Lendavi. Po koncu Prve svetovne vojne je družina nekaj časa živela v Lentiju, zatem v Keszthelyju. Nižjo gimnazijo je končal v Kőszegu, nato pa je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Keszthelyju, kjer je leta 1929 maturiral. Študij je nadaljeval na Oddelku za madžarski, latinski in nemški jezik na Filozofski fakulteti Péter Pázmány v Budimpešti. Tu je postal član Eötvösijevega Kolegija. Med študijem je opustil nemški jezik in se preusmeril na slavistiko ter hrvaško književnost. Zasebno se je začel učiti ruščino. Leta 1934 je diplomiral in pridobil naziv profesor madžarskega in latinskega jezika.
Leto kasneje je doktoriral iz madžarske lingvistike in slavistike z disertacijo Muraköz helynevei (Krajevna imena v Medjimurju). Kot član ustanove Collegium Hungaricum je bil leta 1935 v Berlinu, kje je želel še naprej študirati slavistiko. Zaradi bolezni pa se je vrnil na Madžarsko in se zaposlil kot bibliotekar v Univerzitetni knjižnici v Budimpešti (1937-1940). Hkrati je bil izvoljen za asistenta na Katedri za slovanske jezike. Delal še na Inštitutu za madžarske zgodovinske znanosti (1941-1947), na Vzhodnoevropskem znanstvenem inštitutu (1947-1949), in na novo ustanovljenem Znanstvenem inštitutu Pál Teleki kot referent za južnoslovanske zadeve.
V šolskem letu 1942/43 je predaval slovansko filologijo na Univerzi v Segedinu, leta 1942 je bil imenovan za profesorja hrvaške literarne zgodovine na Univerzi v Budimpešti.
Od leta 1951 je bil docent na Katedri za slovanske jezike Filozofski fakulteti Eötvös Lóránd v Budimpešti, od leta 1954 do upokojitve leta 1974 pa je bil redni profesor. Poučeval je južnoslovansko filologijo in slavistiko, med letoma 1965 – 1974 je bil vodja Katedre za slovanske jezike.
Raziskoval je madžarsko in južnoslovansko kulturno zgodovino, ter hrvaško in madžarsko jezikovno zgodovino in jezikovne stike. Strokovne in znanstvene članke s področja filologije je objavljal v domačih in tujih revijah. Dolga leta je bil je urednik časopisa Studia Slavica (1966-1985), nato pa član uredniškega odbora (1986–1997).
Bil je avtor več rusko-madžarskih ter srbohrvaško-madžarskih slovarjev (in obratno), ki so doživeli več izdaj.
Od leta 1970 je bil redni član Madžarske akademije znanosti in umetnosti, kasneje pa so ga izvolili tudi za člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Leta 1974 je bil izbran še za člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in leta 1985 za člana Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti.
Leta 1996 je svojo bogato zasebno knjižno in časopisno zbirko s področja lingvistike in filologije podaril Katedri za slovansko filologijo Univerze Savaria v Szombathelyju. Zadnje leto življenja je z ženo Gabriello Szép bival v domu starejših v Solymárju. Pokopan je na pokopališču Farkasréti v Budimpešti. Na rojstni hiši v Lendavi (današnja Kranjčeva ulica) so 22. septembra 2001 odkrili dvojezično spominsko ploščo.

Dela (izbor):
Muraköz helynevei: disertacija. Budimpešta, 1934.
Ungarn und die Kroaten. Ungarische Jahrbücher, XXI(1/3), 136-172. Berlin, 1941.
Zur Geschichte der einheitlichen kroatischen Schriftsprache. Archivum Europae Centro-orientalis, 8(1-2), 61-66. Budimpešta, 1942.
Magyar és déli szláv szellemi kapcsolatok. Budimpešta, 1944.
Le peuple serbe et son église sous la domination turque. Paris, 1947.
Gebete und Gesänge einer slowenischen Rosenkranzbruderschaft aus dem 17. Jahrhundert. Studia Slavica Academiae scientiarum Hungaricae, 3(1-4), 379 - 401. Budimpešta, 1957.
Kajkavische Literatur: eine Auswahl mit Einleitung, Anmerkungen und kurzem Glossar. Wiesbaden, 1964.
Schrifttum und Sprache der burgenländischen Kroaten im 18. und 19. Jahrhundert : mit 12 Faksimiles. Budimpešta, 1974.
Ungarische Elemente im Serbokroatischen. Budimpešta, 1985.
Cantio optima: zdravo budi, božje telo : kajkavska pjesma o euharistiji iz prve polovice 16. stoljeća. Radovi Zavoda za znanstveni rad JAZU, 2, 443-446. Varaždin, 1988.

Slovarji:
Orosz-magyar szótár - Magyar–orosz szótár (skupaj z L. Gáldijem). Budimpešta, 1951-1952.
Magyar-szerbhorvát - Szerbhorvát-magyar szótár. Budimpešta, 1957.
Magyar-szerbhorvát szótár – Madžarsko srpskohrvatski rečnik. Budimpešta, 1958.
Magyar-orosz szótár - Vengersko-russkij slovar (skupaj z L. Gáldijem). Budimpešta, 1964.
Szerbhorvát-magyar szótár – Srpskohrvatski madžarski rečnik. Budimpešta, 1964.
Horvát-magyar kisszótár (skupaj z I. Nyomárkayem). Budimpešta, 1996, 2002 (2. izd.).
Szerb-magyar kisszótár. Budimpešta, 1997.


Literatura
Kiss L. (1970). László Hadrovics sechzigjährig. Studia Slavica, 16, 187-192.
Barbarič, Š. (1978). Južnoslovanske teme Lászla Hadrovicsa. Slavistična revija, 26 (1), 69 -73.
Novak, V. (1994) Naši znameniti rojaki: slavist László Hadrovics. Stopinje, 23, 40 - 41.
Új Magyar Irodalmi Lexikon 2, str. 740. Budimpešta, 1994.
Magyar és nemzetközi ki kicsoda. Budapest, 1996.
Benkő L. (et. al., 1997). Búcsú H. L-tól. Magyar Nyelv, 93(3), 257-265.
Szúnyogh S. (1997, 29. maj). In memoriam Hadrovics László: 1910-1997. Népújság, 40, str. 7.
Novak, V. (1998). Delo in pomen Laszla Hadrovicsa. Slavistična revija, 46(3), 273 – 274.
Új Magyar Irodalmi Lexikon, zv. 2, str. 740. Budimpešta, 1994.
Lendvai Kepe, Z. (2014). Laszlo Hadrovics. V Z. Lendvai Kepe, Znameniti Lendavčani – Nevezetes lendvaiak I (str. 36 - 39). Lendava: Galerija–Muzej Lendava.

Elektronski viri:
Laszlo Hadrovics. Pridobljeno 1. marca 2017 s spletne strani: http://proleksis.lzmk.hr/25094/
Laszlo Hadrovics. Pridobljeno 1. marca 2017 s spletne strani: http://www.nevpont.hu/view/6493
Laszlo Hadrovics. Pridobljeno 1. marca 2017 s spletne strani: https://hr.wikipedia.org/wiki/László_Hadrovics 
Laszlo Hadrovics. Pridobljeno 1. marca 2017 s spletne strani: https://hu.wikipedia.org/wiki/Hadrovics_László
www.cobiss.si (avtor ali ključna beseda Laszlo Hadrovics)



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 1.3.2017, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5