Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PIVAR Ella Foto: arhiv
Galerija slik
PIVARElla
novinarka
urednica

Rojena: 
21. januar 1948, Kot
Umrla:  7. november 2008, Rakičan


Občina: 


Osnovno šolo je obiskovala v Kapci, Gaberju in Lendavi. Leta 1968 je maturirala na gimnaziji v Murski Soboti, nato pa študirala biologijo in kemijo na Pedagoški akademiji v Mariboru. Od septembra 1970 do leta 1973 je poučevala na osnovni šoli v Domanjševcih. Septembra 1973 se je zaposlila v Murski Soboti na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost in sicer kot novinarka tednika Népújság in madžarskega radijskega programa. Ob delu je končala študij na Višji šoli informatike v Kranju. Med letoma 1991 in 1993 je bila odgovorna urednica Népújsága. Leta 1994 je postala novinarka in urednica Pomurskega madžarskega radija v Lendavi.
Njeni prvi članki so bili leta 1960 objavljeni v Népújságu, in pozneje v Naptárju. Reportaže in etnografski članke je objavljala v Vestniku in v madžarskih revijah. Za oddajo Mostovi-Hidak je posnela nekaj dokumentarnih in igranih kratkih filmov. Je soavtorica več domoznanskih in etnografskih knjig, med drugim o zgodovini Dolge vasi, Hodoša in Lendavskih goric ter Dobrovnika, Genterovec in Kota v madžarščini. Prav tako je soavtorica dvojezične slovensko-madžarske monografije o zgodovini Hodoša in Krplivnika. Za svoje delo je bila leta 1998 nagrajena s Srebrno značko Zveze slovenskih novinarjev. Leta 2000 je prejela Priznanje za razvoj radijskega programa v madžarščini, leta 2002 pa še Posebno priznanje za ohranitev madžarske kulturne dediščine v Pomurju. V člankih in drugih prispevkih se je občasno podpisovala tudi kot Ella Pivar Tomšič.

Dela: 
Pivar, E. (1979). A történelmi mult idézése. V S. Varga (ur.), Dobronak, Göntérháza, Kót helytörténete (str. 121 – 159). Lendava: A Lendvai és a Muraszombati Magyar Nemzetiségi Érdekközösség.
Pivar-Tomšič, E. (1982). Hodos, az Örseg vege. V S. Varga (ur.), Hosszúfalu, Hodos és Lendvahegy múltja és jelene (str. 89 – 146). Lendava: A Lendvai és a Muraszombati Magyar Nemzetiségi Érdekközösség.
Pivar-Tomšič, E. (2005). Erös var a mi Istenünk/ Bog je naše zavetje. V L. Göncz (ur.), Hodos és Kapornak története /Zgodovina Hodoša in Krplivnika (str. 164 – 218). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
Pivar-Tomšič, E. (2005). A hodosi vasut egy evszazada/ Sto let železnice na Hodošu. V L. Göncz (ur.), Hodos és Kapornak története /Zgodovina Hodoša in Krplivnika (str. 236 – 269). Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
Pivar, E. (2015). » A szerdaheli föüd söütfö jou« /Središka zemlja je dobra le žgana. V A. Kovacs (ur.), Határok mentén : Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből /Obmejna stikanja: poglavja iz zgodovine Čikečke vasi, Motvarjevcev, Pordašincev, Prosenjakovcev in Središča (str. 171 – 180 in 381 – 390). Moravske Toplice : Madžarska narodna samoupravna skupnost; Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja; Lendava, Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
Pivar, E. (2001, 1. november). Knjigotisk v protestantski Dolnji Lendavi : ob dnevu reformacije. Vestnik, 53, str. 11.

Scenarij za film:
GOSTIJA bo v ulici naši: prekmurska madžarska gostija iz minulih časov / Lakodalom lesz a mi utcánkban. Lendava: RTV Slovenija, TV-studio Lendava, 2006.


Literatura
 



Prispeval/-a: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 19.12.2016, Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5