Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
NOVAK Vilko Foto: Neznan
Galerija slik
NOVAKVilko
slavist
etnolog

Rojen: 
28. april 1909, Beltinci
Umrl:  8. oktober 2003, Ljubljana


Občina: 


Otroška in mladostna leta je preživel pri svojem stricu, župniku Ivanu Baši, v Bogojini in tam obiskoval tudi osnovno ljudsko šolo. Nadaljeval je na realni gimnaziji v Murski Soboti (1920 - 1926) in v Ljubljani (1926 - 1928), kjer je tudi maturiral. Zatem se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slavistika in leta 1933 diplomiral. Po diplomi je kot srednješolski profesor nastopil svojo prvo službo v Mariboru, kjer je ostal do leta 1937. V to obdobje segajo tudi začetki njegovega raziskovalnega dela, ki so bili vezani predvsem na slovstveno zgodovino, hkrati pa se je ob tem vse pogosteje srečeval z vprašanji ljudske kulture. Zatem je v letih 1937 in 1938 deloval na soboški gimnaziji, med leti 1938 in 1941 pa v Kranju. Ob ustanovitvi oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1940 je začel etnologijo tudi študirati in jo končal z diplomo leta 1946. Vmes, leta 1944, pa je v Budimpešti doktoriral še iz literature (Štefan Küzmič, prekmurski prevajalec Biblije). Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vrnil na gimnazijo v Mursko Soboto, leta 1942 pa je odšel v Sento v Bački, kjer je ostal do konca vojne. Nato se je kot srednješolski profesor vrnil v Mursko Soboto, leta 1946 znova odšel v Kranj, naslednje leto pa v Ljubljano. Leta 1948 je po zagovoru doktorata (Ljudska prehrana v Prekmurju) nastopil mesto asistenta na oddelku za etnologijo, leta 1955 bil izvoljen za docenta, leta 1957 pa je prevzel vodstvo oddelka. Leta 1965 je bil izvoljen za izrednega in leta 1972 še za rednega profesorja. Predaval je narodno etnologijo (slovansko in južnoslovansko), občo etnologijo in etnologijo Evrope. Tudi po upokojitvi leta 1975 je še nekaj let predaval.
Področje Novakovega znanstvenega zanimanja in proučevanja je zelo obširno, saj je vso bogastvo misli, spoznanj in dognanj posredoval na domačih in mednarodnih kongresih ter objavljal v različnih literarnih in strokovnih revijah, katoliškem koledarju Stopinje ter v zbornikih doma in v tujini. Ob etnoloških spisih je objavljal pomembne razprave tudi s področja literarne zgodovine, zgodovine in filologije. Pisal je pesmi, novele, obravnaval prekmursko ljudsko prehrano, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, šege in značilnosti ter strukturo ljudske kulture, zgodovino živinoreje in planšarstva na Slovenskem. Ob vsem tem je prevajal tudi iz madžarskega jezika in se zanimal za madžarsko (porabsko) kot tudi ostalo slovensko etnologijo.

Dela:
Slovensko Porabje (skupaj z J. Maučec). Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1945.
Ljudska prehrana v Prekmurju: etnografska študija. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1947.
Jožef Košič, prekmurski pisatelj. Ljubljana: SAZU, 1958.
Slovenska ljudska kultura. Ljubljana: DZS, 1960.
Über den Charakter der Slowenischen Volkskultur in Kärnten. München: R. Trofenik, 1973.
Raziskovalci slovenskega ljudskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986.
Slovar stare knjižne prekmurščine: poskusni snopič. Ljubljana: SAZU, 1988.
Zbogom, življenje: nekaj pesmi vsega življenja. Ljubljana: samozaložba, 2000.
Zgodovina iz spomina: polemika o knjigi Tiborja Zsige Muravidéktől Trianonig/Történelem emlékezetből: polémia Zsiga Tibor Muravidéktől Trianonig című könyvéről. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004.
Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.

Uredništvo (izbor):
Slovenska Krajina: zbornik ob petnajstletnici osvobojenja. Beltinci: Konzorcij, 1935.
Baša Jožef Miroslav. Prekmurske pesmi. Celje: Mohorjeva družba, 1936.
Izbor prekmurske književnosti. Celje: Družba sv. Mohorja, 1936.
Slovenske ljudske pesmi. Murska Sobota: Pomurska založba, 1967.
Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976.
Slovenske ljudske molitve. Ljubljana: Družina, 1983.
Novak Franc. Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985.
Štefan Kühar. Ljudsko izročilo Prekmurja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1988.
Martjanska pesmarica. Ljubljana: ZRC SAZU, 1997.

Prevodi:
Imre Madách. Tragedija človeka (prev. skupaj s T. Debeljakom). Ljubljana: Založba ljudskih iger, 1940.
Zlata puščica in druge madžarske pravljice (prev. skupaj s Š. Barbaričem). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1956.
Milan Füst. Zgodba moje žene: zapiski kapitana Störra. Maribor: Obzorja, 1966.
Béla Illés. Karpatska rapsodija. Murska Sobota: Pomurska založba, 1982.



Literatura
Baš, A. (1966). Etnolog, literarni zgodovinar in pedagog Vilko Novak. V F. Zadravec (Ur.). Panonski zbornik (str. 350 – 353). Murska Sobota: Pomurska založba.
Ložar-Podlogar, H. (1994). Novak Vilko. Enciklopedija Slovenije zv. 8 (str. 21). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vugrinec J. (1994). Vilko Novak - slavist, urednik, bibliograf, prevajalec, literarni ustvarjalec. V Košičev teden VI. KS Bogojina 27. avgust – 4. september 1994 (str. 11 – 13). Bogojina [etc.]: Krajevna skupnost.
Bogataj J. … et al. (Ur., 2000). Kolesar s Filozofske: zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Vugrinec, J. (2000). Slavist in etnolog dr. Vilko Novak. V Košičev teden XII. KS Bogojina 25. avgust – 3. september 2000 (str. 35 - 50). Bogojina [etc.]: Krajevna skupnost,.
Kozar-Mukič, M. (2003). Ob smrti Vilka Novaka/Vilko Novak halálára. Etnologija Slovencev na Madžarskem/A Magyarországi szlovének néprajza 4, 138 - 139. Budimpešta: Madžarsko etnološko društvo/Budapest: A Magyar Néprajzi Társaság.
Novak, Vilko. V T. Stanonik in L. Brenk (Ur., 2008). OSEBNOSTI: veliki slovenski biografski leksikon (str. 760). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vugrinec, J. (2010). Dr. Vilko Novak in katoliški koledar Stopinje. Stopinje, 39, 108 - 112.

Elektronski viri:
Kuzmič, F. Bibliografija Vilka Novaka. Pridobljeno 5. 1. 2014 s spletne strani
http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/osebne-bibliografije/novak-vilko
Vilko Novak. Pridobljeno 5. 1. 2014 s spletne strani
http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=72&id_informacija=486



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 9.12.2015, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5