Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BOROVNJAK Jožef Foto: Neznan
Galerija slik
BOROVNJAKJožef
duhovnik
urednik
pesnik

Rojen: 
9. februar 1826, Ivanovci
Umrl:  11. oktober 1909, Cankova


Občina: 


Osnovno šolo je obiskoval v Ivanovcih, na Tišini in v Dobrovniku, gimnazijo pa v Kőszegu in Sombotelu (Szombathely). Tu je nadaljeval študij teologije. V duhovnika je bil posvečen leta 1851. Do leta 1858 je opravljal različne duhovniške službe širom po Prekmurju, nakar je postal župnik na Cankovi in tu ostal vse do smrti. Ker ni bil več odvisen od nenehnih premestitev, se je ob duhovništvu posvetil še slovstvenemu delu. Za lažje poučevanje verouka in versko vzgojo na sploh je priredil več del Mikloša Küzmiča in drugih katoliških duhovnikov (veliki in mali katekizem, molitveniki). Nekaj besedil je prevedel tudi iz madžarščine. Sam je priložnostno pisal pesmi in jih dodajal tem priredbam, vse seveda v takratnem prekmurskem jeziku. Ohranjena je tudi njegova rokopisna pesmarica. Uvajati je začel črkopis gajico, poimenovano po hrvaškem jezikoslovcu Ljudevitu Gaju (ta črkopis je v prvi polovici 19. stoletju onstran Mure začel uvajati pesnik in jezikoslovec Stanko Vraz in je ostal v rabi vse do danes). Tudi sicer je Borovnjak redno gojil stike z izobraženci na desnem bregu Mure, v Prekmurju širil knjige Mohorjeve družbe ter s tem jezikovno in slovstveno približeval Prekmurje drugim delom slovenskega ozemlja. Spogledoval se je celo s politiko, saj je kot pristaš ene izmed takratnih političnih strank zanjo iz madžarščine prevedel krajšo politično brošuro. Literarni zgodovinarji njegovo delo časovno uvrščajo med Jožefa Košiča in Franca Ivanocyija, ki sta, eden prej in drugi kasneje, slovstveno bogatila prekmurske katoličane in stremela k temu, da bi se Prekmurje čim bolj povezalo z drugimi Slovenci. V času, ko je deloval Jožef Borovnjak, se je za prekmurske oz. ogrske Slovence na podoben način zavzemal publicist in časnikar Imre Agustič.
Doprsni kip Jožefa Borovnjaka, delo akademske kiparke Irene Čuk, je postavljen na Cankovi. Po Borovnjaku nosi ime ulica v Murski Soboti, med mestnim parkom in Osnovno šolo I.

 

Literatura
Just, F. (2006). Jožef Borovnjak. V F. Just, Panonski književni portreti 1. Prekmurje in Porabje A-I (str. 91-96). Murska Sobota: Franc-Franc.
M. Jesenšek (Ur., 2008). Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. (Zora 55). Maribor: Filozofska fakulteta.
Jožef Borovnjak (2008). V Osebnosti od A do L (str. 91). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Car, Z. (2010). Življenje in delo narodnega buditelja – Jožefa Borovnjaka. Lipica 80 (1), 29-33.

Elektronski vir:
Kuzmič, F.: www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/osebne-bibliografije/borovnjak
www.cobiss.si ključne besede Jožef Borovnjak.
www.dLib.si iskalni pojem Jožef Borovnjak.



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 27.2.2015, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5