Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je vpisal na študij slovenskega jezika in primerjalne književnosti z literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral s temo Pomurski pesniki 1920-1940. Živi v Murski Soboti, kjer je tudi zaposlen kot profesor slovenščine na Srednji poklicni in tehniški šoli. Ukvarja se s publicistiko in literarnozgodovinskimi raziskavami, v založbi Franc-Franc, ki sta jo ustanovila s pisateljem Ferijem Lainščkom, pa ureja več knjižnih zbirk in sodeluje pri organizaciji tradicionalnih literarnih festivalov – Srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede in festivala narečne književnosti Dialekta. Franci Just je član upravnega odbora Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, pri katerem je leta 1991, ob 100. obletnici smrti primerjalnega slovanskega jezikoslovca Franca Miklošiča, v sodelovanju z Martino Orožen, Cilko Jakelj in Matijem Žižkom izdal Miklošičevo zlaganko in Miklošičevo mapo – pomožno gradivo za slovenski jezik v srednjih šolah.
Delo, Dialogi, Mentor, Večer in Vestnik so časopisi in revije, v katerih je v 80. in 90. letih predstavljal in razčlenjeval aktualno pomursko literarno sceno. V Vestnikovi rubriki Za zeleni jezik se je v letih 1992-1996 s 100 zapisi posvetil vprašanjem jezikovne kulture in javne rabe slovenščine.
V sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij v Murski Soboti je uredil več monografskih in periodičnih publikacij in vanje prispeval številne spremne besede. S svojim delom je tudi spodbujal in usmerjal mlade avtorje. Bil je urednik kulturološke revije Separatio, uredil je zbornik 100 let Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota.
Od 80. let prejšnjega stoletja se posveča literarnozgodovinskemu raziskovanju literarnih pojavov in osebnosti v slovenskem panonskem prostoru. Svoje izsledke objavlja v strokovni periodiki in znanstvenih zbornikih, sintetično pa jih je predstavil v monografskih knjigah Med verzuško in pesmijo – Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja (2000), Besede iz Porabja, besede za Porabje (2003), Panonski književni portreti 1 (2006). Je tudi dober poznavalec književnosti in kulture slovenske narodne skupnosti v Porabju na Madžarskem in je poleg porabskega slovstvenega pregleda pripravil tudi kulturno-turistični vodnik po Porabju. Za dosežke v literarnozgodovinskem raziskovanju in publicistiki je leta 2005 prejel nagrado Slovenskega slavističnega društva. Je eden najpomembnejših sodobnih glasnikov in raziskovalcev književnosti slovenskega panonskega prostora.