Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
VRAZ Stanko   Foto: Neznan
Galerija slik
VRAZStanko
pesnik

Rojen: 
30. junij 1810, Cerovec pri Ljutomeru
Umrl:  24. maj 1851, Zagreb


Občina: 


Stanko Vraz, s pravim imenom Jakob Frass oz. Jakob Fras, je bil doma z območja blizu hrvaške meje, kjer je bila jezikovna in kulturna sorodnost obeh narodov povsem naravna. Končal je gimnazijo v Mariboru, nato pa odšel študirat v Gradec. Domači so po takratni navadi želeli, da bi postal »gospod«, torej duhovnik, vendar se mu je študij zalomil že na samem začetku. Ob vse bolj vnetem ukvarjanju s poezijo se je raje odločil za študij prava, a je tudi tam ostal le na začetku.
Med študijem je najprej navezal stike s sošolcem Francem Miklošičem, s katerim sta hotela ustanoviti in urejati literarni almanah Cvetlice. Vendar se jima ideja ni uresničila. Nato pa je spoznal Prešerna in se ga oklenil, saj je želel biti slovenski pesnik. Ker pa odnosi med njima niso bili takšni, kot si jih je sam predstavljal, se je začel ozirati tudi po hrvaških vzorih. V tistih letih se je med Slovani namreč pojavilo slovstveno in politično gibanje, ki ga danes poznamo tudi pod imenom panslavizem, na hrvaškem pa se je zanj uveljavil izraz ilirizem. Začetnik je bil slovaški pastor Jan Kollar s pesnitvijo Hči Slave. Bistvo tega gibanja naj bi bilo čim tesnejše poenotenje čim večjega števila slovanskih narodov, zlasti v jezikovnem in kulturnem smislu. Takšna enotnost naj bi bila nasprotni pol vse bolj prevladujočemu nemškemu jeziku in nemškemu kulturnemu vplivu. Vraz se je z veseljem oklenil te miselnosti. Ker je spoznal, da se zanjo ogrevajo zlasti Hrvati, je navezal stik z Ljudevitom Gajem, glavnim pobudnikom ilirizma na Hrvaškem. Ta je svoj politični in posredno literarni program udejanjal v časopisu Novine in v njegovi literarni prilogi Danica. Vraz, ki se je želel uveljaviti kot pesnik, je tako kolebal med Prešernom in Gajem. Lastne pesmi, pa tudi ljudske, ki jih je zbiral po raznih slovenskih deželah, je pošiljal tako Kranjski Čbelici kot Danici, a pravega odziva ni bilo od nobene. Prešeren mu je očital, da so njegove pesmi v štajerskem narečju Kranjcem preveč nerazumljive. Od ilirizma ga je skušal odvrniti tudi Miklošič. Šele l. 1835, ko so v Danici končno objavili prvo njegovo pesem, medtem ko v Čbelici ni bila nikoli objavljena niti ena, se je začel vse bolj nagibati na stran Hrvatov. Še nekaj časa je vztrajal, saj ni hotel povsem zatreti svojega slovenskega rodu, a se je l. 1839 vdal in se preselil na Hrvaško. Tega leta je v Zagrebu celo izdal ljudske pesmi slovenskih dežel v knjižni zbirki, v črkopisu gajica. Črkopis je dobil ime po Ljudevitu Gaju in ga je med prvimi začel uporabljati prav Vraz, tudi za pisanje v slovenskem jeziku. Pisava se je med Slovenci razširila šele nekaj let kasneje in od takrat je ostala v rabi vse do danes.
Vendar mu tudi na Hrvaškem ni bilo prizaneseno. Z Gajem se nista najbolje razumela, ilirsko gibanje so avstrijske oblasti prepovedale, dolga leta je moral živeti le od dediščine po očetu in kot svobodni književnik. Izdal je tri pesniške zbirke v hrvaščini. Ustanovil in urejal je literarni mesečnik Kolo, nato pa l. 1846 dobil službo kot tajnik Matice Ilirske, čeprav si je kot pesnik bolj želel tajništva zagrebške Ilirske Čitalnice. Ker pa je vedel, da bo le tako lahko dobil redne prihodke in še naprej sodeloval pri urejanju Kola, je sprejel službo. S tem se je izpolnil del njegovih želja. Toda stikov s Slovenci ni povsem pretrgal. L. 1849 je postal zastopnik graške Slovenije na vseslovanskem kongresu v Pragi, kar pa je slabo vplivalo na njegovo zdravje, saj je le dve leti kasneje v Zagrebu umrl. Literarna zgodovina njegov opus slovenskih in hrvaških pesmi uvršča v romantiko.

Pesniške zbirke:
Narodne pesni ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj, i zapadnoj strani Ugarske. Zagreb, 1839. (slovenske ljudske pesmi)
Djulabije. Zagreb, 1840. (pesmi v hrvaščini)
Glasi iz dubrave Žeravinske. Zagreb, 1841. (pesmi v hrvaščini)
Gusle i tambura. Praga, 1845 (pesmi v hrvaščini)


Literatura
Bošnjak, B. (2006). Vpliv ilirizma na slovensko književnost: Stanko Vraz. V M. Hladnik (Ur.), Preseganje meje: zbornik Slovenskega slavističnega kongresa (str. 163–173). Zagreb: Slovenski slavistični kongres.
Časar, A. (2010, 30. september). Človek z utopijo raja: legende. Pen, str. 32–33.
Grdina, I. (2004). Stanko Vraz (str. 48–49). V Sto slovenskih pesnikov. Ljubljana: Prešernova družba.
Jež, A. (2016). Stanko Vraz in nacionalizem: od narobe Katona do narobe Prešerna. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 
Just, F. (2001, 8. februar). Trije Prešernovi panonski sodobniki. Vestnik, 53, str. 22.
Kocijan, G. (2000). Stanko Vraz (str. 372). V Enciklopedija Slovenije, 14. zv. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kos, J. (1996). Stanko Vraz (str. 509-510). V Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Slovenska korespondenca Vraz-Kočevar. (1833–1838) (1961). Ljubljana: SAZU.
Album slovenskih književnikov. (2006). Stanko Vraz (str. 34). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Osebnosti M - Ž. (2008). Stanko Vraz (str. 1288). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Petre, F. (1939). Poizkus ilirizma na Slovenskem (1835 – 1849). Ljubljana: Slovenska matica.
Pogačnik, J. (1998). Stanko Vraz (str. 267–274). V Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS.
Puconja, M. (2005). Mejaštvo v kontroverzah ilirizma. V M. Hladnik (Ur.), Vloga meje: zbornik Slovenskega slavističnega kongresa (str. 179–189). Lendava: Slovenski slavistični kongres.
Slodnjak, A. (1966). Stanko Vraz (str. 105–116). V Panonski zbornik. Murska Sobota: Pomurska založba.
Vodnik, B. (1909). Stanko Vraz: studija. Zagreb: Matica hrvatska i slovenska.
Vraz, S. (1952). Slovenska djela I – II. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Vraz, S. (1954). Pjesme i članci. Zagreb: Matica hrvatska. (1965, 2. izd.).
Žebovec, M. (2010). Stanko Vraz (str. 86–87). V Slovenski književniki, rojeni do leta 1869. Ljubljana: Karantanija.

www.cobiss.si – ključne besede: Stanko Vraz.
www. dLib.si – iskalni pojem: Stanko Vraz



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 30.11.2016, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5