Pomurci.si



Biografski leksikon Pomurci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov pomurci@ms.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOS Vladimir Foto: Neznan
Galerija slik
KOSVladimir
duhovnik
misijonar
pesnik

Rojen: 
2. junij 1924, Murska Sobota
Umrl:  ,


Občina: 


Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Med 2. sv. vojno je bil interniran v Gonarsu, nato je stopil v bogoslovje v Ljubljani. L. 1944 se je pridružil domobrancem. Maja 1945 je moral emigrirati. Prek begunskih taborišč v Avstriji je najprej prišel v Italijo, kjer je na begunski teološki fakulteti v Praglii dokončal študij filozofije z nazivom bakalaureat, nato pa na Gregoriani v Rimu nadgradil ta študij z nazivom licenciat ter doktoriral iz teologije. Leta 1950 je bil posvečen v duhovnika, tri leta kasneje je vstopil v jezuitski red in kot misijonar odšel na Japonsko.
Dalj časa je živel na Irskem, da se je izpopolnil v angleščini. Od l. 1956 stalno živi na Japonskem. V Tokiu, na jezuitski univerzi Sophia, je poučeval teologijo, angleščino in nemščino, kasneje pa je predaval filozofijo v angleščini na mednarodnem oddelku te univerze. Bil je tudi misijonar v revni tokijski četrti Adači-ku.
Že pred drugo svetovno vojno je posamezne pesmi objavljal v ljubljanskem dnevniku Jutro in dnevniku mariborske klasične gimnazije Večernik, zanj je pisal tudi druge prispevke, objavljal pa je tudi v Mladem Prekmurcu. Prvi dve pesniški zbirki, sonetni venec Marija z nami je odšla na tuje in zbirko Deževni dnevi, je pod psevdonimom izdal v begunskih taboriščih. Zbirka Dober večer, Tokio, ki jo je l. 1961 izdal na Japonskem, velja za prvo slovensko knjigo, izdano na Japonskem. V verzih je tradicionalen, ohranja metrične sheme (npr. jambski enajsterec, daktil) ter rime. Med pesemskimi oblikami so pogosti soneti, piše pa tudi japonske pesemske oblike, kot sta haiku in tanka. Daljše pesnitve rad podnaslavlja z glasbenimi pojmi (npr. opera v besedah, poemska simfonija), kar dokazuje, da ima posluh za glasbo in je tudi glasbeno izobražen, saj je napisal celo dve partituri. Pesnik se zaveda, da prave pesmi ni brez ritma in melodike. Vsebinsko prevladujejo religiozna motivika in motivi narave.
S pesmimi in drugimi prispevki sodeluje v zdomskih in katoliških zamejskih revijah in časopisih (Meddobje, Zbornik Svobodne Slovenije, Most, Mladika v Trstu, Katoliški glas v Gorici…). Leta 1971 je prejel zamejsko in zdomsko literarno nagrado Vstajenje, leta 2004 pa je prejel Zlati red za zasluge Republike Slovenije. 7. februarja 2014 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Pesniške zbirke:
Marija z nami je odšla na tuje. Lienz, 1945 (psevdonim RE-O).
Deževni dnevi. Lienz, 1946 (psevdonim RE-O).
Križev pot prosečih. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1955.
Dober večer, Tokio. Tokio, 1960.
Ljubezen in smrt: In še nekaj...  Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1971.
Spev o naši gori. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1981.
Tisoč in dva verza z japonskih otokov. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1991.
Cvet ki je rekel Nagasaki. Maribor: Obzorja, 1998.
O, svetloba, voda, zrak. Ljubljana: Družina, 1999.
Med novim nebesom in staro zemljo. Murska Sobota: Stopinje, 2003.
Češnje, kamelije, bori. Celje: Mohorjeva družba, 2004.
100 (in 2) pesmi najlepši ženi. Ljubljana: Družina, 2004.
Lepa Ančka iz Prekmurja. Murska Sobota: Župnijski zavod sv. Miklavža, 2004.
O nebesih pel bom. Murska Sobota: Župnijski zavod sv. Miklavža, 2006.
Temnogozdni akordi. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2007.
Petindvajset krivulj japonske četrti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Gora Fudži, čuješ serenado? Dravlje: Župnijski zavod, 2008.
Rapsodija svetlobe. Dravlje: Župnijski zavod, 2009.
Tebi, sirota Slovenija. Dravlje: Župnijski zavod, 2010. 
Ob rahlo se tresoči tokijski harfi. Dravlje: Župnijski zavod, 2012.
Pesmi z japonskih otokov. Dravlje: Župnijski zavod, 2012.
Halo, japonske zvezdice. Dravlje: Župnijski zavod, 2013.
Pesmi ob tihomorskih valovih. Dravlje: Župnijski zavod, 2013.
Pesmi iz dežele pravljičnih gozdov. Dravlje: Župnijski zavod, 2014.
Pesmi iz dežele dehtečih oranž. Dravlje: Župnijski zavod, 2014.
100 [sto] pesmi in ena je gotovo tudi záte. Dravlje: Župnijski zavod, 2014.
Pesmi spod pečarovske laterne: Tokyo 2015. Dravlje: Župnijski zavod, 2015.
Pesmi ob spremljavi valčkov našega in Tihega oceana. Ljubljana: Založba Dravlje, 2016.

Eseji:

Eseji z japonskih otokov. Maribor: Obzorja, 1997.

Drugi spisi v knjižnih izdajah:
Filozofija, naš vsakdanji kruh (2003). Ljubljana: Družina.

Partiture:
Lahka maša. Petrovče, 1973.
Velik si, Gospod. Petrovče, 1975.

Objave v antologijah:
Kos, V. (1999). V M. Stanonik (ur.), Sonce IHS. Poezija slovenskih jezuitov (str. 83-103). Ljubljana: Župnijski urad  Ljubljana-Dravlje.
Kos, V. (2000). V M. Stanonik (ur.), Most (str. 186). Novo mesto: Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba.
Kos, V. (2001). V F. Pibernik (ur.), Slovenska duhovna pesem (str. 201). Ljubljana: KUD Logos.
Kos, V. (2002). V D. Poniž (ur.), Beseda se vzdiguje v dim (str. 143). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Kos, V. (2002). V F. Pibernik (ur.), Beseda čez ocean (str. 117-128). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kos, V. (2006), V P. Kolšek (ur.), Nevihta sladkih rož (str. 176-177). Ljubljana: Študenstka založba.













 


Literatura
Detela, L. (1999). Vladimir Kos (str. 327–333 in 353–354). V Slovenska izseljenska književnost 1. Ljubljana: Rokus.
Pibernik, F. (1996). Vladimir Kos (str. 211). V Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pibernik, F. (1998). Poezija Vladimira Kosa. V F. Pibernik (ur.) Cvet ki je rekel Nagasaki (str. 163–221). Maribor: Obzorja.
Pibernik, F. (2003). Vladimir Kos (str. 194–195). V Mohorjev koledar 2004. Celje: Mohorjeva družba.
Pogačnik, J. (2001). Književnost v zamejstvu in zdomstvu (str. 351-401). V Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS.
Poniž, D. (2001). Vladimir Kos (str. 67–71). V Slovenska lirika 1950 – 2000. Ljubljana: Slovenska matica.
Rot, A. (1994). Drzna pota ali utesnjujoči umetniški nazori (str. 123–127). V Republika duhov. Ljubljana: DZS.
Stanonik, M. (2012). Slovenski Robinzon Vladimir Kos (str. 5-10). V Ob rahlo se tresoči tokijski harfi. Dravlje: Župnijski zavod.
Tavčar, Z. (2002). Značilnejše poteze in pomembni dosežki slovenske izseljenske literature in kulture v 20. stoletju. V B. Krakar Vogel (Ur.), Ustvarjalnost Slovencev po svetu (str. 101 – 118). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
Zadravec, J. (1991). Vladimir Kos (str. 312). V Enciklopedija Slovenije, 5. zv., Ljubljana: Mladinska knjiga.
Žebovec, M. (2007). Vladimir Kos (str. 147–149). V Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 – 1929. Ljubljana: Karantanija.
Žunec, B. (2003, 19. april). S seboj sem prinesel nekaj prekmurske ravnine: sobotni pogovor z dr. Vladimirjem Kosom. Večer, 59, str. 36–37.
Žunec, B. (2003). Dr. Vladimir Kos. V B. Žunec, Nevidna univerza, str. 87. Murska Sobota: Franc-Franc.
Kos, V. (2015, 12. oktober). »Zgodovina mojega pisanja je enostavna«. Delo, 237, str. 13.
Šoster, V. (2017). Vladimir Kos. V J. Volfand et al. (ur.), Portreti sodobne slovenske literature: 1991 – 2016 (str. 112). Celje: Fit media.

www.cobiss.si - ključne besede Vladimir Kos
www.dLib.si – iskalni pojem Vladimir Kos



Prispeval/-a: Knjižnica Murska Sobota
Zadnja sprememba: 26.5.2017, Knjižnica Murska Sobota

  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci gorenjci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5